Psihologija je mlada veda, ki se enako kot vse ostale vede, vseskozi spreminja in nadgrajuje.

V splošnem govorimo o štirih stebrih psihologije, skozi katere se kaže njen razvoj: 

od behaviourizma, kjer so verjeli, da je ključ napredovanja v pogojevanju;

do psihoanalize, ki je sicer pogledala v notranjo dinamiko človeka, vendar še vedno iz vidika zunanjega opazovalca, ki ve, kaj je s stranko »narobe«, jo diagnosticira in analizira ter presodi v kateri predal spada (osredotočenost je na razumevanju nezavednih vsebin in procesov, ni celostnega pogleda); naprej

do humanistične psihologije, ki v ospredje postavi človeka s svojimi potenciali in zagovarja osebno rast, samoaktualizacijo ter svobodno voljo posameznika (ne glede na njegove nezavedne vsebine in procese). Menijo, da je človek po naravi dober in vse socialne in mentalne težave, ki jih ima, izhajajo iz oddaljenosti od te narave oz. nezavedanja svoje prave narave in ukvarjanja zgolj z okoljem; do četrtega stebra:

transpersonalne psihologije, ki je nadgradnja humanistične s tem, ko se poglobi v človeka na nivo Zavesti oz. Duše. Če se vsi ostali pristopi nekako ukvarjajo s človekovim čustvovanjem, vedenjem, razmišljanjem, opredeljevanjem zdravega in nezdravega, pravilnega in nepravilnega, transpersonalna psihologija zajame vse to v celoten spektrum in gre preko s fokusom na samo Bistvo človeka.

Terapija ima svoje temelje v zadnjih dveh stebrih psihologije: Humanistični in Transpersonalni psihologiji, zato lahko več o posamezni struji preberete v nadaljevanju.

Humanistična psihologija

Transpersonalna psihologija